© 2024 Jaroš Obu
Photo gallery of Jaroš Obu
Cart
0
Items
Buy now
Palače in parki Potsdama
Monday, 17 December 2012
Potsdam naj bi v 7. stoletju ustanovili Slovani. V 15. stoletju je območju zavladala rodbina Hohenzollern iz katere so izhajali tudi kasnejši Pruski kralji. Proti koncu 17. stoletja pa je Potsdam postal njihova rezidenca. To bo pa pretežno tudi predmet te galerije.
Obstajajo trije pomebnejši parki z različnimi stavbami, ki se jih posluževale kraljeve družine. Sicer pa so parki in palače Potsdama ter Berlina pod UNESCO-vo kulturno dediščino. Tole je Flatowturm, k ije bil zgrajen na pogorišču nekdanjega nizozemskega mlina na veter.
Ime je dobil po kraju od koder so opeke.
Das Matrosenhaus. To je bilo domovanje mornarjev, ki so služili dvoru.
Sodna hiša, od katere so ostanke prinesli iz Berlina in jo tu ponovno zgradili v sredini 19. stoletja, ko je ta park tudi nastajal.
“Kleines Schloss”
Pogled iz parka na Brliner Vorstadt preko reke Havel oziroma jezera Tiefer
Preko jezera Gliencke pa še ena palača že na ozemlju Berlina.
In seveda tudi grad Babelsberg.
Zgraditi ga je dal kralj Friderik Viljem III za svojega sina princa Viljema. Dokončan je bil leta 1849.
Naslednji park je park Glienicke.
Tu je kolesarska kultura tako razvita, da so ponekod, predvsem v parkih omejili kolesarski promet.
Palača Glienicke zgrajena leta 1825. Poletna rezidenca Karla Pruškega
“Razgledišče” na robu parka.
Ter še tako imenovani kazino. V ozadju pa televizijski stolp Schäferberg.
Drugi pomembnejši park je Neuer Garten. Na severnem robu se nahaja pivovarna.
Bržčas najbolj znana stavba v “Novem vrtu” je palača Cecilienhof, kjer je potekala Potsdamska konferenca. Tu so se po koncu 2. svetovne vojne sestali Stalin, Churchill in Truman, da bi razpravljali o povojni ureditvi Nemčije.
Ni ga ravno enostavno ujeti v objektiv. Je pa nekoliko drugačne arhitekture. Zgraditi ga je dal Viljem II za svojega sina Viljema (kako izvirno) in njegovo ženo Cecilio. Dokončan je bil leta 1917.
Narcis se gleda v vodi.
Luštn park.
Nedavno in ponovno zgrajena Borkenküche ozuroma kuhinja iz lubja.
Marmornata palača. Tudi izgradnjo te je zakrivil Viljem II.
Seveda pa je večina fasade iz apnenca in manj iz marmorja.
Še pogled preko “Heiliger See” oziroma svetega jezera.
Nizozemske hiše tudi v Novem vrtu.
Gotska knjižnica oziroma osebna Viljemova knjižnica.
Neka čudna stvar v parku.
Nedaleč stran je na Pfingstbergu palaèa Belvedere.
Na severu parka Sanssouci (brez skrbi) je Ruinsberg.
Tu je bilo vodno zajetje, kjer so dobivali vodo za vse vrtove. Teater je bil namerno zgrajen kot ruševina. Kljub temu pa se na prejšnji slik vidi, da so nekatere ruševine ruševin začeli prenavljati.
“Gazebo” pri palači Sanssouci.
Nemška različica Versaillesa. Palačo je dal zgraditi Friderik Veliki in je bila končana leta 1747.
V hišicah prezimujejo kipi.
Friderik je imel to palačo za oddih od Berlinskega dvora.
Pogled s parka proti Novi palači.
Še panorama zadnjega dela. Ker se mi je kitajc nastavil med delanjem panorame, ga je program spremenil v kosmato pošast s kljunom.
Galerija Sanssouci na levi strani glavne palače.
No pa dajno še en grad zgradit za oranžerijo.
Kitajska hiša. Paviljon je arhitekturna mešanica kitajske arhitekture in rokokoja.
In še nove sobe na desni strani. Zadaj pa še grajski mlin.
V čast uspehu v Sedemletni vojni je ob njenem koncu leta 1763 dal Friderik postaviti še Novo palačo (“Neues palais”).
Naj bi šlo za največjo Prusko baročno palačo.