© 2024 Jaroš Obu

Cart

Petzek 3. 9. 2014

Po deževni noči štart v Seichenbrunnu (1668m)

Preko pašnikov.

Staja in v ozadju dolina Debant.

Na poti do sedla Seescharte.

Na njem se odpre pogled na jezero Kreutz in na kočo pri jezeru Wangenitz.

Nočno sneženje je precej snega pustilo tudi na 2500 m, ki pa je do prihoda že skopnel.

Voda teče v Wangenitzsee.

In še z druge strani.

Albino jagnjeta.

Voda izteka v slapu.

Najbolj izpostavljen del poti, ki je tudi zavarovan.

Nadaljuje po travi in metamorfnih kamninah, ki postajajo vse bolj plastovite.

Matej in prvi sneg na okrog 2700 m.

Oblaki pokrivajo goro.

Dva planinca, ki sta naskakovala vrh pred nama, sta se obrnila. Nič kaj dobra novica.

A vreme je skrilo zobe in pokazalo se je nebo.

Vedno več snega, a pot je še dobro sledljiva.

Počasi a vztrajno proti vrhu.

Kruckelkopf (3181 m)

Matej se obriše pod nosom za oblake, ki so spet pokrili nebo.

Ter koraka pogumno naprej po snežišču.

Vrhovi od leve proti desni: Mulleter (2918 m), Seichenkopf (2888 m), Törlkopf (2821 m), Geißkofel (2816 m) in Prostozidarska piramida (2666 m).

Daleč nazaj je že jezero.

Sneg na snežišču prikriva pot do vrha, ki ga skrivajo oblaki.

Metamorfne kamnine centralnih alp.

Spet se vidi malo več.

Križana gora (Blatnik, 2014).

Na vrhu Petzecka (3283 m) se Matej (179 cm) vpisuje v knjigo.

Da se bo res videlo, da sva bla oba gor.

Razen tega matije ni bilo pred nama na vrhu nikogar že par dni.

Na poti nazaj preko najbolj strmega dela.

Še najbolj neprijeten del.

Potoček z mivko na obrežjih.

In spet pri koči.

Škavnično jezero.

Dež grozi z vzhoda.

Vlažen zrak iz doline se je kondenziral v meglo.

Opazno manj snega kot zjutraj.

Brv z dodatno opremo; Blatnikom.

Krnici pod Rotkopfom (2838 m) in Rotspitze (3053 m)

Pogled nazaj proti sedlu.

Za konec pa začetek gozdne meje, ki jo tukaj na gnajsu tvori bor.