© 2024 Jaroš Obu

Cart

Terenske Velebit, Kornati in Plitvice 18.-24.5. 2009

Prelaz pri Baških Oštarijah.

Prvi pogled na morje in Pag

in prva priložnost za občudovanje vrhov iz jelar breče

ter uravnav, ki jih najdemo na Velebitu tudi na teh višinah

Na poti proti Ljuboviču, kjer smo štartali našo pot po Velebitu.

Grob nekoga, ki je očitno oboževal KUK Stapino.

Po neuspelem lovu na ovce je sledil krizni sestanek, kjer je Stepo splaniral kako naprej brez ovčjega mesa.

Po neuspelem lovu na ovce je sledil krizni sestanek, kjer je Stepo splaniral kako naprej brez ovčjega mesa.

S planinske poti nas je speljala sveže izdelana cesta.

Ruj na mikroreliefnih oblikah jelar breče.

Za domovino z Nejcem v gatah naprej!

V zadnjih izdihljajih svetlobe smo prišli na eno lepo polje imenovano Stap.

Prenočil sem stran od dveh motečih Faktorjev na mehki travi in zjutraj fotografiral polje :)

Bivak ob katerem je bila večina pod vplivom dveh motečih Faktorjev :)

Nasmešek smrtkota za nasmejano smrt.

Pod petmetrskim kolom je bilo moje prenočišče. Zaradi burje je blazno cvili, zato ga je blo treba podret. Ko je burja nekoliko ponehala sta prišla moteča Faktorja in mi ga prijazno postavila nazaj. Žal sta zgrešila luknjo, tako da sem ga moral sam na novo postaviti. Več uspeha pri ženskah fanta!

Niz iz jelar breče.

Še malo kiča v jelar breči ...

e eno območje v jelar breči, kjer so se razvile prekrasne kraške in "psevdokraške oblike" Kljub temu, da je bila čez urejena planinska pot, se je Stepo usral zaradi strahu pred ponovitvijo Lovčena.

Sam sem pobegnil malo naprej.

Prekrasni žlebiči in škraplje.

zanimiva polička med žlebiči.

Kljub temu, da temperatura ni bla ekstremno visoka, je pasala vsaka senca.

Pozvek želi v gatah prevrniti skalo.

Nadaljevali smo proti Velikem in Malim Rujnem. V reliefu in vegetaciji se lepo vidi plast verjetno bolj lapornatih apnencev.

Največja izmed kont na območju. Na dnu so neke čudne reliefne oblike spominjajoč na poraščene mega/super/ultra/extreme/ultimate krtine.

Medtem, ko so na Pagu občudovali pogled na Cb mammatuse in capillatuse, smo mi bli na njihovem robu. V daljavi se že vidi morena, ki jo je pustil za sabo ledenik, ki je pritekal iz višjih delov.

Stepo razlaga o

morenah iz različnih ledenih dob

in materialu v starejših, ki je že bolje sprijet.

Z malo pomoči ognja se na hribu dobro vidi upad plasti kamnin.

Proti pogorišču.

Pozvek je opazil, da so vsa zažgana drevesa nagnjena v isto smer.

Zaradi burje, se ve.

Še pogled na bukov gozdiček na Malem Rujnem.

žlebiči, moje estetske noge in ostali udeleženci.

Kot že rečeno v jelar breči nastajajo zanimive oblike. Angleži bi bili navdušeni nad tem čajnikom.

Cvetoča šmarna hrušica in marširajoči Stepo.

Počasi se pogled odpre proti morju.

In na še eno zanimivo reliefno obliko v jelar breči. Verjetno so ji bile za njeno kompaktnost in nerazpokanost bolj hvaležne osebe ženskega spola.

Še v širšem kontekstu gozdička.

Za Adamom ozirajoča se Eva v daljavo.

Krasen fenski zid naslednje jutro ob šestih zjutraj.

Se lažje razume podrta drevesa par slik nazaj.

še malo zanimivih reliefnih oblik

To pa je že Velika Paklenica od zgoraj

in še od spodaj. Žulji so mi bili hvaležni tega namakanja.

Morebitna morena ene izmed ledenih dob.

Iz Zadra proti Kornatom. Zaradi zaprtega kanala smo morali okoli Pašmana, kar je podaljšalo obisk Kornatov za kake 4 ure.

Nekaj na Dolgem Otoku gori.

Sledi serija slik imenovanih kič s Kornatov.

Ta prehod je bil v dobi Rimljanov še na površju. To kaže na ugrezanje površja oziroma dvigovanje gladine morske vode.

Pol ducata mojih prstov in približno dvakrat toliko odsevov sončka.

Cerkev svet. Ionika.

Na zunanjem robu Kornatov je zaradi premikov ob prelomu in različne litologije nastala strma stena, ki je klif samo po obliki, ne pa po nastanku. To dokazujejo ostali otoki, ki so izpostavljeni odprtemu morju, vendar ne ležijo ob prelomu ter tako nimajo stene.

Zanimive oblike. Seveda se najde v tem razne pošasti.

To so pa gotovo krivi prostozidarji!

Kao najlepša plaža na Hrvašekm. Verjetno jih je na ducate s tem nazivom.

Ostanki nečesa iz pač nekega obdobja. Zgodovina ni moja vrlina.

Zanimive barve in kot vselej zanimiva Mihevčeva pojava ter njegova bit nasploh.

Ob teh barvah se je raznežil še Stepo. Pogled je usmeril proti Jaki. Ta pa je ostal gluh za nežnejšo plat njegove duše in raje gledal v tla.

Korozijsko razširjena razpoka. Dokaj šolski primer.

Vas kjer smo pristali in se na ...

... najvišji vrh otoka Kornata podali.

Ki ta slika ga hvali.

Uravnava na kateri si je dal Natek duška pri teorijah o uravnavanju s pedimentacijo.

Spet malo kiča.

Lepo vidne plasti kamnin s svojo odpornostjo pogojujejo tudi razmere za nastanek prsti in posledično rastlinstva. Bolj zeleni pasovi so verjetno bolj lapornati apnenci.

Po osvojenem vrhu smo se podali preko podplatoreznice, kjer se nas je večina v sandalih in opankih pognala do sledov podora na Velo Ploče.

Lepo vidni pasovi manj odpornih apnencev.

Prebijanje preko podplatoreznice in mimo nadležnih osatov.

Čuj te, ka te s tôtimi nôrci je?

Ah nič. Samo plošča je stala postrani.

Natek v elementu.

Pričetek razvoja škrapelj iz razpok.

Mihevc se je skril v škrapljo. Le kaj počne v njej.

Namesto otroka, v sebi išče paparaca.

Barbara nezaupljivo spremlja Mihevčeve mimike.

En mrčes, ki dokaj dobro oponaša sršena. Je tudi njegove velikosti. Vendar sršeni ne nabirajo nektarja.

Quercus ilex, ki je bil tukaj pred invazijo pašništva naravna vegetacija.

Peca se prebija preko ograje.

Naša ladja. Mornarji so bli že živčni zaradi naše zamude. Mi se nismo sekirali, ker nam je bilo v zadoščenje, ker so nas nategnili in nam na najeto ladjo uturili še ene turiste.

Še malo vasice.

Ob otoku Kornatu.

Zelena flika je verjetno brezstropa jama. Zaradi možnosti koncentriranega odtoka vode, se je pod njo takoj razvil erozijski jarek, pod njim pa vršajček, ki je prav tako bolj zelen.

Kosilo na njihovi hišici na otoku.

Fotoaparat mi je zaplenil Blatnik in težil folku, ker je bila vožnja nazaj precej dolgočasna in dolgotrajna. Draganova boljša polovica drugače

Barbarina boljša polovica drugače.

Nekdo je pa malo naveličan :)

Matjaž pri obedu; svojem tako priljubljenem opravilu.

Nataša si je privoščila del svojega telesa.

Tudi Mihevcu se zgodi.

Ja res je raven ta ravnik.

Medenjakov pogled

Filozof Natek se je izkazal svoje filozofske veščine pri izviru Cetine.

Še malo portretov...

Mihevc nabira čebele, ki so se preveč napile vode in crknile. Nabral jih je že za dobro kilo. Blatnik mu pomaga.

Iz preko 100m globokega vokliškega izvira Cetina prinese tudi nekaj peska. Slika je nastala v družbi živih in crknjenih čebel.

Človek bi si želel še več metuljev s takimi navadami.

Pravoslavni srbski samostan.

Blatnik ni po Cetini prilaval. Samo si je malo hlače zmočil.

Starokrščanska cerkev v ozadju, pod mojimi nogami pa stečki.

Le kaj mu gre/hodi po glavi.

Nedaleč stran bil peskokop v vršaju iz materiala, ki so ga ustvarili vodotoki z Dinare, verjetno najbolj med ledenimi dobami.

Lepo vidna sprememba v sedimentaciji.

Čudni geografi se zapodijo gledat kamenje.

Manja v njenem prevladujočem stanju in položaju obraznih mišic.

Mihevc skuša vzpostaviti dialog s korenino.

Še ena adrenalinska cesta.

Izviri Krčiča.

Natek kaže osle Mihevcu.

Se je blo treba potrudit za prehod čez...

Glede na letnice izgradnje in obnavljanja bi človek sklepal, da je SCT obstajal že v Napoleonivih časih.

Slap na reki Krčič

Seveda gre za lehnjakov slap...

Chuck Norris v Stepotu je povzročil paničen beg ljudi v njegovi bližini. Le Goran še malo odlaša.

Celo hrabri Dragane jo je kmalu ucvrl preko mosta stran od smrtne nevarnosti.

Lehnjak služi kot dober gradbeni material.

Kistanjski ravnik in Promina z druge strani.

Ob pravoslavnem samostanu Manastir Krka. Samostan sem pozabu slikat.

Manja tudi med govorjenjem bistveno ne spreminja konfiguracije obraznih mišic.

Kamnolom na Debeljači.

Brezstropa jama? zapolnjena razstreljena jama?

Še ena razstreljena jama, ki pa ni zapolnjena.

Na enem delu so bili lepi helektiti.

Na stenah so dobro ohranjene fasete.

Helektiti od bližje...

Dva kuclja zadaj pa Liško polje.

Crknjen in barvit kuščar.

Krbavsko polje.

Laudonov gaj s 300 let starimi hrasti dobi.

Če dobro pogledate, lahko na slapu razberete črki Y in X. To je znak, da bomo leta 2012 postali sužnji prostozidarjem!

Lehnjak se odlaga predvsem zaradi biološke aktivnosti, ki jemlje iz vode CO2. Za pregradami nastajajo jezera, na njih pa slapovi.

Glede na strukturo videnih turistov, bi lahko simbolu za Plitvička jezera dodali japonskega turista.

Človek se počasi že naveliča vseh slapov.

Prevozno sredstvo za del naše poti.

Šofer in Stepo uživata v hladu vodnih kapljic slapu.

Potke so bile iz naravnega lesa in prav nič ne kvarijo prelepe okolice. Ponekod tudi na izpostavljenih mestih ni ograje.

Aktiven proces nalaganja lehnjaka.

Tudi na rastlinah.

Za brco v rit pa še ptičja perspektiva spodnjega dela jezer.