© 2024 Jaroš Obu

Cart

Viš in Krn 8. in 9. 9. 2012

S stricem sva se odpravila na dvodnevno turo na Viš in Krn. Že na začetku je bilo vse v znamenju hudičeve številke

Pot se začne po cesti in serpentinah.

Pozdrav sonca izza Jerebice.

Na koncu ceste pa Viška planina in hribi okrog Viša, ki izgleda na sliki najmanj našpičen.

Proti planinski koči Corsi. V ozadju vrh Punta Plagnis.

Očitno gre za dolomit, ker je potočkov kar nekaj.

Prijetna osvežitev in desalinizacija obraza :)

Planinska koča Corsi in Koštrunove špice v ozadju.

Pohvalno za slovenski pozdrav, manj za strešico :)

Luštno zgleda koča.

Ki je očitno bla poimenovana po tem alpinistu.

Tihožitje zanimivih predmetov pri koči.

Julius pravi, da nobene gore niso tako lepe kot Julijske. Samovšečnež.

Zanimive markacije, kjer so poti poimenovane s številko.

Gremo iskat Selčanovo Anito.

Pogled na Kaninsko pogorje in kočo spodaj.

Počasi se začne plezarija.

En smučar je pregloboko zapičil palico.

Trbiška škrbinica

Zavetnica gorskim topničarjem.

Očitna oznaka, da je pot neprehodna.

Opremljena pot namreč nosi ime po Aniti, Aniti Goitan.

Začne se s preprosto prosto plezarijo.

Pogled nazaj proti Trbiški Krniški špici (2368 m)

Poleg rdečih pack preseneti tudi taka markacija.

Mala špica, ki jo preči tudi naša pot.

Prečenje izpostavljene police.

Prvič v življenju na pasovih, kar je znak, da se staram :)

Mala špica in planinci.

Polica z druge strani.

Začetek strmega vzpona pod Malo špico.

Prvi pogled na avstrijske Alpe.

In pogled nazaj.

Takoj pa sledi spust po žlebovih.

Kjer bi zaradi slabih oprijemališč prišle prav že plezalke.

Četica slovenskih planincev pleza čez skobe.

Še iz črvje perspektive.

Pogled nazaj proti Mali špici in preplezanim žlebovom.

Ni čudno, da je vsak drugi vrh Špik al pa Špica.

Ene plasti so zgleda manj prepustne, zato se najde kak izvir tudi tako visoko.

Čeprav je prečenje trajalo precej dolgo, se neke višine ni pridobilo.

Do običajne poti ki vodi na Viš, le še sprehod po polici.

Četica koraka.

Most, malo pred vrhom.

Vrh. Z (2)666 m višine je vse znamenju hudiča.

Nevtralizacija prekletstva s tem kipom.

Panorama Julijskih Alp

Manjka še Špik nad policami ali drugače imenovan Montaž.

Kaninsko pogorje.

Skupinska skupaj z Marijo.

Izjemna vidljivost in lep pogled na Veliki klek.

Tudi spust po običajni poti je malo zanimiv.

Nazaj v kraljestvu svizcev.

Precej scrkljana, čeprav je pihala.

Še hiter skok v Rabeljsko jezero.

Voda je precej nizka, tako da otok trenutno v stanju polotoka.

Pred Lepeno pa še hitr skok do Velikih korit Soče.

Proti Krnskim jezerom.

Mislim, podn tale april 2012

Koča pri Krnskih jezerih.

Dolina pred Krnskim jezerom.

Krn (2244 m) (Če seštejemo prvo in tretjo ter drugo in četrto cifro dobimo dve šestki. Gotovo ni naklučje.)

Vršaj, ki počasi polni Krnsko jezero.

Planina Polje oziroma fuzbal plac. Zna bit, da je blo tu tud nekoč jezero, ki so ga zasuli hudourniki.

V laštah oziroma bi se lahko že skoraj reklo Krnski podi.

Na Krnski škrbini so ostanki 1. svetovne vojne zaščitni kot dediščina.

Stacheldraht vse povsod.

Gomiščkovo zavetišče pod Krnom.

Pod Krasjim vrhom se je zaradi suše že začela drevesna jesen.

Spet Julijske Alpe.

Vidlo se je tudi v Tržaški zaliv.

Greben Kobariškega stola in Dolomiti v ozadju.

Tokrat dvojiška.

Pot na Batognico celo s stopnicami.

Dom Klementa Juga v lepeni.

Nekoč je bila tudi tukaj Avstroogrska.

Za konec pa še drug del korit.